Domov Župnijski list Dogodek Kontakt Kazalo strani
Župnija
Skupine
Veroučna šola
Dogodki
"Naše povabilo"
Župnik odgovarja
Galerije
Sorodne strani
Misel tedna
Kjer se prav moli zdravamarija, tam sta spoštovanje žene in dostojanstvo matere dobro zavarovana.
(Michael Faulhaber)
Sveti Pij V. - 30. april

Osnovni podatki rojen: 17. januar 1504, Bosco, Italija
umrl: 1. maj 1572, Rim, talija
Življenje
Pij V.
Po rojstvu se je pisal Antonio Gizlieri. Bil je iz obubožane plemiške družine v Savoji. Kot deček je služil za pastirja, dokler ga ni neki dobrotnik skupaj s svojim sinom dal k očetom dominikancem. Postal je mašnik in je bil vsem zgled redovnega uboštva. Leta 1551 so ga poklicali v Rim, kjer je postal škof, kardinal in leta 1566 tudi papež. Novi papež je še vedno živel ubožno kot redovnik; pod vrhnjo obleko je nosil raševino. Bil je oče ubogim in siromašnim in ljudstvo, ki je vse to videlo, ga je tudi ljubilo kot očeta.
Kot papež je veliko storil, da bi se povsod izvajali sklepi tridentinskega vesoljnega cerkvenega zbora in se po njih ozdravile rane protestantizma. Bil je eden največjih liturgičnih papežev. Izdal je misal in brevir, ki sta veljala do sedanje koncilske bogoslužne prenove, in Rimski katekizem, ki je šele pred kratkim dobil nadomestilo v novem katekizmu.
Posebno skrb je posvečal nevarnosti turških vojska, od katerih so veliko trpeli tudi naši kraji. Zato je skušal zediniti evropske vladarje v boj zoper polmesec, kar pa se mu ni povsem posrečilo. Česar ni mogel na zunaj, je dosegel na znotraj z molitvijo. Pravili so, da so se Turki bolj bali papeževe molitve kakor oboroženih vojska krščanskih vladarjev. Ko je umrl, so se v Carigradu tri dni veselili njegove smrti. Pri tem so se spominjali leta 1571, ko so jih po papeževem posredovanju združeni Španci in Benečani premagali pri Lepantu. V tej bitki so Turki izgubili 130 ladij in 30.000 mož, svobodo pa je doseglo 15.000 kristjanov. Ko je prinesel odposlanec poročilo o sijajni zmagi, je papež ves solzan rekel s starčkom Simeonom: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru.«
Papež je zmago pripisoval priprošnji božje Matere in molitvi rožnega venca. V spomin na ta dogodek je v lavretanske litanije vpletel vzklik »Pomoč kristjanov« in uvedel praznik sv. rožnega venca. Čez leto dni je umrl. Želel je umreti kot preprost menih in se je dal obleči v dominikansko redovno obleko.
Imena Pij, Pijo, Pio; Pija
Viri in literatura Ivan Merlak: Iz vere v luč- kratki življenjepisi svetnikov (Družina d.o.o.,1999)

   ©  1996-2016 Župnija Ljubljana Črnuče