Izdelava butaric
Cvetna nedelja
Veliki petek
Velika sobota
Velikonočna vigilija
Velika noč
Foto galerija
Avtorji
Veliki četrtek

Na veliki četrtek obhajamo spomin Gospodove zadnje večerje, postavitve zakramenta evharistije in duhovništva. To je dan, ko duhovniki praznujejo in pri krizmenih mašah obnovijo obljube zvestobe Kristusu s svojim škofom in prejmejo sveta olja, ki jih potrebujejo v svojih župnijah pri podeljevanju zakramenta krsta, birme in bolniškega maziljenja.

Zvečer ob primerni uri pa po župnijskih občestvih obhajamo spomin Gospodove zadnje večerje z učenci. Maša se začne slovesno in v svečani (beli – zlati) barvi. Prav je, da se Vsemogočnemu ta dan še posebej zahvalimo za duhovnike in ga prosimo, naj »pošlje delavcev na svojo žetev«.

Čutiti je, kako nad vsem lebdi pridih bližajočega se trpljenja. Kakor je naš Gospod s svojimi učenci po večerji zapel zahvalno pesem, tako tudi mi še zadnjič zapojemo Slavo, med katero se zadnjič oglasijo orgle in zvonovi. Nato utihnejo v znamenje Gospodovega trpljenja in smrti vse do velikonočne vigilije. Kot otroku so mi rekli, da zvonovi odletijo v Rim po velikonočni blagoslov k papežu. Zvonove zamenja raglja ali tolkač, pesem orgel pa preprosta »intonirka« in »a capella« petje pevcev.

Obred umivanja nog na Veliki četrtek

Po pridigi sledi obred umivanja nog, ki pa se običajno vrši v tistih cerkvah, kjer “pastoralni razlogi to svetujejo”.Pri nas običajno ta obred izpustimo. Kljub temu želim na kratko pojasniti obred. V njem se spominjamo trenutka Zadnje večerje, ko se je naš Odrešenik opasal in svojim apostolom umil noge pred pričetkom obredne večerje. Umivanje nog v tistih časih je bilo delo sužnjev. Tu pa se Stvarnik sveta skloni in umije noge učencem. Od tod tudi vihravost apostola Petra, ki pa jo Jezus pomiri z besedo Nove zapovedi, zapovedi ljubezni: “ Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« (prim. Jn 13, 34-35)

Obred pa izgleda takole: strežniki pospremijo izbrane može (ki predstavljajo 12 apostolov) k sedežem. Mašnik stopi k vsakemu posebej, mu vlije vode na noge in jih obriše. Med obredi poslušamo besedilo / odpeve iz evangeljskega odlomka o umivanju nog in Novi zapovedi, ali pa druge primerne pesmi.
Po obredu se možje vrnejo med ljudstvo, sv. Mašo pa nadaljujemo s prošnjami. Vere pri tej maši ne molimo.

Prinašanje darov in povzdigovanje: osrednji dogodek današnjega dne. Razlagalci pravijo, da daritveni oltar ponazarja grob spečega Kristusa, ki vsakokrat v mašni daritvi povzdigne svoje telo kot čisto daritev nebeškemu Očetu. Zato izkazuje mašnik takšno pozornost in spoštovanje oltarju: »Kakor kadilo naj se dviga k tebi moja molitev, Gospod!«

Gospod je govoril: »To je moje telo, ki se daje za vas. To je kri nove zaveze. To delajte v moj spomin.« (1 Kor 11, 24-25) Po obhajilu, ko je sveto opravilo praktično pri koncu, odnesemo Najsvetejše v »ječo« (Fotka 7513)

Nek osnovnošolec me je vprašal, čemu župnik v teh dneh toliko maha z zlato kanglico okoli lepih posod - pa sem razmišljal kako naj mu razložim. Rekel sem: »V Jezusovih časih je bilo kadilo sila dragoceno, celo 3 krat dražje od zlata. Judje so ga prižigali v čast Vsemogočnega, drugi narodi, ki Boga niso poznali pa svojim božanstvom. Kadilo ne diši, dokler od njega niso odstranjene vse moteče primesi. Tako je tudi z nami in našo molitvijo: ko jo »osvobodimo« vseh bremen posvetnosti tega sveta, se dviga k Bogu kakor kadilo.«

Ob prenosu Najsvetejšega v ječo, se tudi sami v duhu prestavimo k dogodkom izpred 2000 let na Oljski gori, pri Herodu, velikem zboru in končno pri Pilatu, ki ga obsodi na križanje. V ječi Najsvetejše počaka do obhajila na veliki petek.

Pri Judih so imeli navado, da so v znamenje silne žalosti pretrgali svoja oblačila, podobno pa storimo tudi z oltarji. Mašne daritve do vigilije ne bo več, zato je daritveni oltar v znamenje žalosti popolnama razkrit…

Naj to noč, Jezus ne bo »sam«! Staro ali mlado je v farni cerkvi izmenično skozi vso noč čulo z Odrešenikom. »Naša tema nikdar ni temna s teboj, Gospod, « so prepevali mladi…




Komentar na prispevek
Ime:




Shranjeni komentarji:

10.04.2006, 21:03, Ivan - župnik
Manjka pa večerna maša, kjer je obred umivanja nog. Malo poveršno.

25.12.2008, 21:19, Neznanec
ni vpisal komentarja.

25.12.2008, 21:20, tico
jest bi pa rad še kej drugih slik

25.12.2008, 21:24, tico
jest bi pa rad še kej drugih slik

   ©  2005 Župnija Ljubljana Črnuče