Izdelava butaric
Cvetna nedelja
Veliki četrtek
Veliki petek
Velika sobota
Velikonočna vigilija
Foto galerija
Avtorji
Velika noč

Velika noč je največji praznik naše vere. Ob tem prazniku dejansko začutimo katolištvo (gr. katolikos = vesoljni) verovanja v Vstalega... Brez vstajenjske procesije si ne moremo predstavljati velikonočnega praznovanja, ki je ob dobri pripravi izpoved vere v vstalega Zveličarja in pristen izraz velikonočnega veselja. Procesijo »opravimo« skladno s krajevnimi navadami – pri nas na Črnučah je na velikonočno jutro pred slovesno mašo.

Obred vstajenja se začne pri božjem grobu. Ko duhovnik Najsvetejše pokadi, odstrani tančico (znamenje smrti) in obrnjen k ljudem trikrat, vsakokrat više zapoje Alelujo, ljudstvo z zborom pa mu odpoje. Nato pevci začno peti vstajenjsko pesem, procesija pa se razvije po krajevni navadi.

Procesijo vodi ministrant, ki nese kip Vstalega – kipu na kratko pravimo kar »Aleluja«, spremljata pa ga ministranta s svečama. Nato se zvrstijo možje in v sredi med njimi veliko farno bandero. Za možmi gredo pevci, za njimi ministranti in nebo z Najsvetejšim, za nebom pa se zvrstijo žene in dekleta. Med procesijo odmeva iz lin zvonika praznično pritrkavanje, pevci pojejo vstajenjske pesmi, med njihovimi premori pa ministranti z zvončki opozarjajo, da prihaja Najsvetejše. Hiše mimo katerih se pomika procesija z Najsvetejšim so ozaljšane z nabožnimi predmeti in zelenjem… Beseda možem na začetku procesije in ženam za nebom: Pridružite se temu veličastnemu izpovedovanju vere bodisi s petjem, bodisi z molitvijo rožnega venca. Klepetanje nikakor ne spada v bogoslužno opravilo!

Morda se bo nekaterim zdela naša zvrstitev v procesiji diskriminatorna. Pa ni tako. Ima čisto praktičen razlog. Gledajoč sprevod se ob prihodu v cerkev najprej zapolni »moška« stran cerkve, fantje pa imajo dovolj časa in prostora, da postavijo veliko bandero na svoje mesto, ki ima prostor na »ženski« strani cerkve. Pri procesijah z Najsvetejšim bodimo pozorni še na eno stvar: Najsvetejše NE SME iti na koncu procesije, pač pa v sredi med božjim ljudstvom. Zato vas dobrohotno opominjam (še posebej imam v mislih "nežnejši del" naše fare), da ste uvidevni in pozorni do Najsvetejšega tudi na tak način. In ob povratku sprevoda v cerkev še besedo mladim: bodite pozorni do starejših in jim odstopite sedež.

Ob povratku v cerkev si damo zopet duška, farna cerkev se ob navdušenem petju zahvalne pesmi kar trese. Sledi še blagoslov z Najsvetejšim, nato pa se duhovnik preobleče v mašna oblačila, slovesnost pa nadaljujemo s »Slavo«.

Sledi bogoslužje božje besede. Poslušamo berili in velikonočni evangelij.

Bog daj, da bi lahko vsako nedeljo pridigal tako polni cerkvi! Po pridigi molimo »Vero« in v prošnjah za vse potrebe prosimo Vsemogočnega.

Na veliko noč imamo tudi darovanje – "ofer" za potrebe cerkve. Letos gre nabirka za kritje dolgov gradnje Slomškovega doma, ki smo ga slovesno blagoslovili lani, na velikonočni ponedeljek. »Hvala, ker vam ni vseeno!«

"Ofru" sledi prinašanje darov in kajenje oltarja, velikonočne sveče, duhovnika in ljudstva. Kadilo je znamenje spoštovanja, češčenja. Ko duhovnik pokadi oltar, pomeni: oltar je v službi velikega duhovnika. Kar darujemo na njem, naj ugaja Gospodu. Ko diakon / ministrant pokadi duhovnika, želimo s tem nakazati, da je med nami kot namestnik velikega duhovnika. Zbrano občestvo pokadimo v znamenje, da so vsi krščeni »duhovniško božje ljudstvo«, zato ob kajenju ljudstva vstanemo.

slika 8766
Ob koncu mašne daritve še oznanila in slovesni blagoslov ter odslovitev, nato pa »morje« voščil najbližjim. »Hvala Bogu, vreme je zdržalo, kot je župnik obljubil!«

slika 8792
slika 8851 slika 8862 slika 8822
Za konec vstajenjskega slavja pa še nekaj fotografij najglasnejših sodelavcev pri oblikovanju prazničnega bogoslužja: to so nedvomno pritrkovalci in pevci na koru. Pravijo, da se je sem ter tja zgodil kakšen "kiks", toda njihova srca je bilo slišati! Da orgle mogočno zvenijo pa poskrbita Darja in Matej.

slika 8887
"Življenje novo se budi, brsti zelenje, cvet dehti. Aleluja!"

Juhuhu! Končno težko pričakovani velikonočni zajtrk! Blagoslovljene jedi velikonočnega žegna imajo tako bogato sporočilnost, da ne moremo mimo nje. »Bog požegnaj!«

Zaobljubljena protipotresna pobožnost

Letos mineva 110 let od katastrofalnega ljubljanskega potresa, ki je poškodoval tudi našo farno cerkev in nekaj hiš. Cerkev je bila tako poškodovana, da so jo predniki morali podreti in postaviti novo (sedanjo) cerkev. Naši predniki so se ob potresu zaobljubili, da bodo oni in zanamci vsako leto v prošnjo in zahvalo za odvrnitev »šibe potresa« na veliko noč opravljali procesijo z Najsvetejšim in molili na čast priprošnjikom zoper potres. Kljub težkim časom totalitarnega režima je bila zaobljuba Bogu močnejša.

Ko duhovnik pokadi Najsvetejše, se takoj zvrstimo v procesijo in gremo iz cerkve. Ta procesija se od vstajenjske razlikuje tudi po tem, da med procesijo vseskozi zvonijo zvonovi. Procesija poteka po krajši trasi – po zaselku Starih Črnuč.

Tudi za protipotresno procesijo je vreme zdržalo.

Ko pridemo v cerkev, so na vrsti pete litanije Matere Božje in molitve na čast svetnikom: Materi božji, sv. Jožefu, angelom varuhom, sv. Alešu, sv. Emigdiju in sv. Frančišku Borgiju. Podoba Marije in Jožefa sta v stranskih oltarjih, drugi priprošnjiki pa so upodobljeni na freskah obokov cerkve. Tako se že na prvi pogled vidi, da je naša cerkev »potresna«.

Po molitvah sledi še blagoslov z Najsvetejšim in obljuba se neprekinjeno spolnjuje. Naj bo tako do konca sveta! AMEN!




Komentar na prispevek
Ime:




Shranjeni komentarji:

11.04.2006, 12:59, Mara
Iskrene čestitke vsem. Naj bo vaš trud poplačan z bogatim praznovanjem in velikim veseljem velikonočne aleluje.

   ©  2005 Župnija Ljubljana Črnuče