|
|
|
|
|
|
|
|
|
BILI PA STA ŠE DVE KAPELICA SV. JANEZA NEPOMUKA (ROBBOVA) To je bila najdragocenejša kapelica, ki smo jo imeli Črnučani. Postavili so jo leta 1727 v spomin na srečno dograditev mostu čez Savo. Stala je pred današnjo gostilno Žagar, ob črnuškem mostu preko reke Save. V njej je bil kip Janeza Nepomuka, kiparja Francesco Robbe. Poleg kipa pa je bilo v kapelico vzidanih še osem marmornatih grbov odbornikov deželnih stanov. Kip in reliefi so iz čistega carrarskega marmorja. Sprva so za kapelico skrbeli deželni stanovi, leta 1864 pa je bila že tako zanemarjena, da je deželni odbor sklenil kapelico porušiti , kip pa je prevzel in shranil ljubljanski magistrat. Kip je od leta 1877 v cerkvi sv. Florijana na Gornjem trgu. Sprva je stal v desni kapeli, ob prenavljanju cerkve, leta 1933-34, pa ga je Plečnik prestavil v glavni portal, kjer ga lahko vidite še danes. Kasneje so na mestu, kjer je nekdaj stala kapelica sv. Janeza Nepomuka, postavili novo, v kateri so stali trije leseni kipi: sv. Marije Magdalene, Kristusa (Ecce homo) in sv. Petra. Ti kipi so prej stali nad spovednico v predpotresni črnuški cerkvi. V zgodovinskih virih za leto 1900 beremo: "Znamenje pri savskem mostu, kjer je stala svoj čas podoba sv. Janeza, že v zelo slabem stanju se bo popravilo in v notranje se bodo postavile lesene podobe Jezusa, sv. ap. Petra in sv. Marije Magdalene, ki so v prejšnji cerkvi stale vrh spovednice. Naša želja je da bi se podobe, bržkone 21. oktobra preneslo slovesno na njihov novi prostor". Takrat je bila tudi blagoslovitev kapelice. Znan je tudi podatek, da je dal znamenje ob tej priliki obnoviti Franc Jemec-Kačar. Kapelico so okoli leta 1950 "čez noč" porušili. Po načrtih arhitekta Plečnika so kipa sv. Petra in sv. Marije Magdalene prestavili v krstilnico, kip Ecce homo pa obesili pod strop desne - Jožefove kapele v črnuški cerkvi. GAMELJČANOVA KAPELICA Druga, ki so jo imenovali tudi Jakobova, je stala pred Gameljčanovo hišo, to je starejša hiša ob križišču pred končno avtobusno postajo. Iz virov zvemo, da je bil jeseni 1937 kip Srca Jezusovega poškodovan ("za pest velika luknja v kipu od zlobne roke"). Ker so znamenje imela za občinsko, so kip popravili na občinske stroške. Ko so gradili sedanjo Dunajsko cesto (leta 1938), so jo podrli, potem pa si nihče ni upal postaviti nove. Bili so pač takšni časi.
|