Kolavdacija orgel dne 22. aprila 1931, kakor je objavil Cerkveni glasbenik v št. 5, 6 za maj in junij 1931 stran 83 in 84:

Dne 22. aprila 1931 se je zbrala ondi podpisana komisija da orgle oceni: na povabilo sta se pridružila še višji vojaški kapelnik dr. Josip Čerin in prof. v škofovih zavodih Matija Tomc. Orgle so izvršene natančno po pogodbi in dispoziciji:

I. manual
1. principal 8'
2. burdon 8'
3. salicional 8'
4. koncertna viola 8'
5. oktava 4'
6. traverzna flavta 4'
7. mikstura 2 2/3 četverna
8. trobenta 8'

II. manual
1. violinski principal 8'
2. harmonična flavta 8'
3. dolce 8'
4. vox coelestis 8'
5. principalino 4'
6. dulciana 4'

pedal
1. violon 16'
2. subbas 16'
3. piano bas 16'
4. burdonal 8'

zveze:
man II-I
supokt II-I
subokt II-I
supokt I
supokt II
I ped.
II ped.

Ena poljubna kombinacija, generalni crescendo, avtomatični pedal proc, posebni potezni jezičnik in superoktava I (deluje le v zbiralnikih).

Omara je narejena po načrtu arhitekta Vurnika in ima ospredje (prospekt) razdeljen v tri polja srednje ima velike kovinske piščali (aluminiran cink), stranski polji pa lesene v štiri mavričnih barvah z zlatom okrašene. Spodnji del z igralnikom vred je bele alabastrove barve. Igralnik stoječ pred orglami, ima normalne mere. Registrove deščice so lepo razvrščene nad II. manualom, pult je prikladen.

Orgle v župnijski cerkvi

Intonacija je skrbna in umetnostna. Glavni principal kremenit, violinski principal zmerno režoč. Burdon votel, vendar jasen, salicional posredujoč med flavtami in režočimi registri, koncertna viola orkestralna, valujoče, uglašena, ima dvojno vrsto piščali eno široko, drugo ožje menzurirano in rahlo misel riše uglašeno: traveržna flavta je živa, mikstura četverna, trobenta bleščeča, harmonična flavta svetla, dolce čaroben, I. vox coelestis naravnost mističen, oba štiričeveljska spremena v II. manualu zmerna in povsod porabna. Glavni register v pedalu je krepak violon, subbas obsežen, pianobas zmeren, burdonal podpira in jasni 16. čeveljske pedale.

Mojster se najbolj pokaže v intonaciji in brezhibni funkciji. Intonacija je tukaj tako izborna, da vzdrži vsako inozemsko konkurenco. Vsak register ima izrazit značaj. Z mešanjem registrov pa se dajo doseči čudoviti učinki, samo znati je treba. Orgle done v celoti veličastno in bi lahko stale v vsaki stolnici.

Funkcija je brezhibna, vsaka beseda o njej je odveč. Če smo po zgodnji smrti Milavca zaželeli drugega mojstra: Zdaj ga imamo, in sicer mojstra, ki svoje prednike prekaša in tradicijo po Goršinu in Milavcu izvrstno nadaljuje. Ker se vsako delo najbolje samo hvali, je naravno, da se cerkvena predstojništva čim dalje obračajo na Jenka. V kratki dobi je to že njegovo osmo delo. Za poznejšo zgodovino najštejmo dosedanje Jenkove orgle: Beograd, Domžale, Kočevje, Selo (karmeličanke), Mozelj, Kostrena pri Sušaku, Preska, Črnuče.

V Ljubljani, dne 23. april 1931

Dr. Franc Kimovec, Msgr. Stanko Premrl, P. Hugolin Sattner